Katere nevarnosti pretijo psom poleti?
Ljudje vroče poletje večinoma povezujemo s časom dopustov in sprostitve v naravi ter z uživanjem v dolgih toplih dneh. Nekoliko drugače pa na to gledajo naši najbolj zvesti štirinožni prijatelji… Za marsikaterega psa se zna poletje in z njim povezana vročina prevesiti v pravo nočno moro. Psi namreč visoke temperature prenašajo bistveno slabše kot ljudje. Razlog tiči v dejstvu, da psi svoje telesne temperature ne morejo uravnavati (se hladiti) z znojenjem kot ljudje (žlez znojnic pravzaprav niti nimajo, razen na šapah med prsti), ampak to poleti počnejo predvsem s hitrim dihanjem (sopenjem) in posledičnim izparevanjem sline.
Bistvenega pomena za pasjo varnost poleti je, da jim zagotovimo senčno, zračno in ne pretirano vlažno okolje ter jih ne izpostavljamo neposredni visoki vročini, prav tako pa se poleti tudi povečajo potrebe psov po sveži pitni vodi, zato jo morajo imeti v zadostni količini vedno na razpolago. Če je psu vroče, se ne umakne vedno samoiniciativno na hladno, kot nekateri zmotno mislijo. Za to moramo poskrbeti mi kot skrbniki. Največjo nevarnost poleti predstavljajo vroči, zaprti, slabo prezračeni prostori, kot je npr. notranjost avtomobila. Zaščitniki živali vedno znova ponavljamo, naj se poleti v nobenem primeru psa ne pušča samega v avtu, ne glede na to, ali je avto postavljen v senci in ali so okna delno odprta. Temperatura v notranjosti parkiranega avtomobila lahko poleti izjemno hitro naraste na več kot 50 stopinj Celzija, kar je za psa smrtno nevarno. Ko odpovejo kompezacijski mehanizmi ohlajanja organizma in telesna temperatura naraste krepko čez 40 stopinj Celzija, pride do pregretja telesa ali hipertermije, ketere najbolj drastična oblika je toplotni udar.
Najpogostejši simptomi toplotnega udara so izrazito hitro in glasno sopenje, slinjenje, dehidracija, povišana telesna temperatura, nervoza, krči, omotičnost, pordečele sluznice, šok, bruhanje (tudi krvavo) in driska, akutna ledvična in jetrna odpoved. V skrajnem primeru zaradi odpovedi vitalnih organov nastopita koma in smrt. Pomembno je, da lastnik hitro prepozna znake toplotnega udara in psa nemudoma umakne na hladno ter mu poišče nujno veterinarsko oskrbo. K toplotnemu udaru so najbolj nagnjeni oslabeli, starejši in bolni psi ter psi t.i. kratkogobčnih pasem (mopsi, buldogi, pekinčani, ši-cuji, kavalirji ipd.), ki se zaradi zožanih dihalnih poti težje ohlajajo s sopenjem, zato velja pri njih v poletnih mesecih še večja previdnost. Poleti peljemo pse na daljši sprehod zgodaj zjutraj in pozno zvečer, podnevi pa se izogibamo večjim naporom in psu omogočimo dovolj počitka v senci.
Poleti psom pretijo tudi nekatere druge nevarnosti, kot so piki insektov in posledične alergijske reakcije ter ugrizi kač. Če se le da, se s psom izognemo hoji in teku po razgretem asfaltu, saj si lahko na ta način huje poškoduje blazinice. Vsekakor je prav, da poleti upoštevamo naslednje pravilo: Če je vroče nam, je našemu psu še bolj! Omogočimo mu, da bo poleti tudi on brezskrbno užival!
