Martin Kovše, dr.vet.med., VP Slovenj Gradec (za Večer Koroška)
V zadnjih dneh smo bili končno priča res pravim zimskim razmeram in nizkim temperaturam, ki jih zaradi sorazmerno toplih zim v zadnjem času niti nismo več vajeni. Kako pa so na zimske razmere pripravljeni in kako jih doživljajo naši štirinožni prijatelji? Veterinarji z Veterinarske postaje Slovenj Gradec pravijo, da so ljudje sicer vse bolj ozaveščeni glede ustrezne oskrbe živali pozimi, vendar se žal še vedno pojavljajo primeri, ko v oskrbo sprejmejo hudo podhlajenega psa, ki je obolel na mrazu preživel zadnjih nekaj noči. Žal pa je zagotovo tudi kar nekaj primerov, ko pes ustrezne veterinarske oskrbe niti ne dočaka in mrazu podleže.
Lastnike psov pogosto zanima, kdaj je za psa premrzlo, ali ga lahko imajo zunaj, ali ga morajo obleči in zaščititi in podobno… Odgovor na to vprašanje seveda ni enostaven in en sam. Kako pes občuti mraz, je odvisno predvsem od treh dejavnikov: pasme (in posledično odlakanosti), starosti in splošnega zdravstvenega stanja oz. telesne kondicije psa. Tako kot bo čivavo ali hrta pozimi neprimerno bolj zeblo kot samojeda ali aljaškega malamuta, tako bo tudi starejši pes, ki mu pešajo ledvice ali srce, pozimi bistveno bolj ogrožen kot čil in zdrav pasji pubertetnik. Ni zanemarljiv podatek, da v zimskem času število odjav psov iz centralnega registra zaradi pogina ali evtanazije naraste, podobno kot v poletnem vročinskem valu. Osnovni napotek lastnikom pri tem je vsekakor, da je potrebno psa na ekstremne vremenske razmere dobro pripraviti, te priprave pa zajemajo kvalitetno in količinsko zadostno prehrano, redno menjavanje pitne vodne (pri psih, ki živijo zunaj, namreč hitro zamrzne), primerno toplo zavetje, kamor se pes lahko umakne pred mrazom ali nevihto ter redne preventivne veterinarske preglede, ki jih na Veterinarski postaji Slovenj Gradec opravljajo in priporočajo vsaj dvakrat letno, saj se le na ta način lahko zagotovi zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje skritih bolezni.
Morda si ne bi mislili, toda v zimskem času psom pogosto preti še ena diametralno nasprotna nevarnost, ki jo pogosto v smislu dobrega počutja hote ali nehote zanemarimo ali spregledamo – pretirano ogrevanje prostorov. Ljudje v strahu pred ekstremnimi temperaturami pogosto težimo k ekstremnim rešitvam – in tako kot poleti pogosto radi pretiravamo z uporabo klimatskih naprav, tudi pozimi ni nič drugače z ogrevanjem. Ko veterinarji lastnike živali povprašajo, ali imajo doma zelo toplo, jih večina rutinirano odgovori pritrdilno. Zavedati se je potrebno, da s pretiranim ogrevanjem in posledičnim razvlaževanjem prostorov naredimo sebi in živalim, predvsem pa naši in pasji koži medvedjo uslugo. Topel in suh zrak doma in nadpovprečno visoka temperaturna nihanja glede na zunanje temperature negativno vplivajo na kvaliteto kože in dlake, ki enostavno ne ve, kako naj se na kaotične razmere prilagodi. Zato se veterinarji pri delu z malimi živalmi, ki bivajo z lastniki v stanovanjih, tudi v zimskem času relativno pogosto srečujejo s kožnimi težavami: srbenjem, prhljajem, suho kožo…
Tako kot vedno je tudi v tem primeru pomembno ujeti pravo mero ravnovesja. Ko zebe nas, zagotovo vsaj malo zebe tudi psa. In za to moramo nekaj ukreniti, pri tem pa ohraniti zdravo mero razuma.